sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "homo oeconomicus".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Človek namreč ni zgolj homo oeconomicus ali homo faber.
Človek je poslej razumljen kot bitje interesov in strasti, pohlepa in pridobitniške sle, torej kot ("klasični") homo oeconomicus.
Zdi se, kot da je danes denar univerzalni motivator ljudi (homo oeconomicus) oziroma specifičnih organizacij.
V tem poglavju bom obravnaval idejo, vsebino, obliko, vlogo in pomen antropološke predpostavke homo oeconomicus.
V nadaljevanju bom obravnaval nekatere skupne značilnosti obeh različic antropološke predpostavke homo oeconomicus, nato bom vsako od njiju preučil podrobneje.
Trgi, na katerih "homo oeconomicus" sodeluje so prosti, transparentni, potrošnik pa na njih izbira med dobrinami, ki so popolnoma deljive.
Thaler slednje opiše s primerom daril, ki bi bila v svetu "homo oeconomicus"-a povsem nepotrebna.
Tako kot predvideva neoklasična teorija v splošnem, je potrošnik oziroma "homo oeconomicus" racionalen.
Suveren je poslej "kastriran", saj mu homo oeconomicus razkrije "bistveno nezmožnost, pomembno in ključno nezmožnost, nezmožnost, da bi obvladoval totaliteto ekonomskega področja.
Povsem ostre črte ločnice med oblikama homo oeconomicus-a ni mogoče zarisati.
Poglavje zaključim s povzetkom petih najpomembnejših filozofskoantropoloških silnic, ki po mojem mnenju določajo antropološko predpostavko homo oeconomicus.
Obravnava človeka kot subjekta kazenskega postopka izključno po merilih antropološke predpostavke homo oeconomicus generira oziroma omogoča prevlado načela ekonomske učinkovitosti.
Obenem je pomembno tudi odkritje, da je "homo heuristicus" v resničnem svetu veliko bolj efektiven kot pa "homo oeconomicus".
Neoklasična teorija v svoje središče postavlja človeka (ali podjetje) kot "homo oeconomicus", vedenjska ekonomija pa kot "homo heuristicus".
Menim, da je ravno zaradi enostavnosti te formule model homo oeconomicus še vedno tako priljubljen.
Je človek, tisti homo oeconomicus, ki ga znanstveniki vedno znova skušajo opisati, sploh še bitje, ki ga vodi razum?
Je človek res homo oeconomicus , kakršnega poskuša opisati znanost : bitje , ki ga vodi razum ?
Instrumentalizirano je, denimo, pravo, katerega edini namen je v zagotovitvi prisilnih sredstev za uveljavitev ekonomske paradigme homo oeconomicus-a.
Homo oeconomicus kot antropološko predpostavko sodobne ekonomike določajo zgodovinske in sodobne silnice, ki so zanimive za preučevanje načina razumevanja človeka v pravu.
Descartesov proto-homo oeconomicus je torej mehanični konstrukt, ki funkcionira po matematičnih merilih in je zato nezmotljiv.